S treh potovanj skozi Slovenijo, ki so nas vodila vse do italijanske meje, smo domov prinesli posebna vina.

Že različni opisi teh vin porajajo negotovost, kar pa ni všeč vsakemu. „Oranžna vina“ zaradi barve? „Naravna vina“ zaradi naravnosti? „Kvevri“ zaradi skladiščenja v amforah in gruzijskega porekla?

Tudi „skin contact“ ali „macerirano“ in „spontana fermentacija“ so le delčki opisa, katerih pomen ni vedno jasen. Kdor pa je kljub vsemu vino poskusil, ker ga je vsaj malo zanimalo, je bil rahlo zmeden in večkrat razočaran.

V Goriških Brdih so izkušnje drugačne.
Tukaj ne najdemo le cerkvenih praznikov in bližino Posočja, tudi na področju kulinarike se najde marsikaj zanimivega.

• 

Na gričih Brd se tradicionalno prideluje vino. Vinske trte tukaj uspevajo že stoletja, vinogradi so horizontalno in gosto položeni v terasah.

Vinarji nam razložijo, da se 80 % dela opravi na sami trti, kar pomeni manj pesticidov in sulfitov, tako v vinogradu kot tudi kasneje v kleteh. Vsi pripovedujejo o Jošku Gravnerju in Stanku Radikonu, ki sta orala ledino na področju naravnih vin na tem območju in sta raje eksperimentirala ter se odpovedala certificiranju. Nekateri vinarji z manjšimi pridelovalnimi površinami zdaj počnejo enako. Razen avtohtonih vinskih trt Verduc in Rebule se pridelujejo še npr. Malvazija, Chardonnay, Sauvignon in Jakot (Tokai Friulano).

Naučili smo se, da so ta vina najboljša za pitje pri kletni temperaturi med 14°C in 16°C in razvijejo okus šele po določenem času.
Torej ni potrebe po zoprnih posodah za hlajenje vina in po neprestanem ponovnem točenju.

• 

• 

• 

Trenutno imamo v ponudbi ali za pokušino

od Janka Štekarja
Rebula Prilo 2015, Re Piko 2015, Jankot 2017 in Pinot Draga 2013,

od Aleksa in Simone Klinec
Rebula 2015, Jakot 2015 in Malvazija 2015,

od Otona Reya
Rebula 2017, Beli Pinot 2017 in Chardonnay 2017,

od Edija Simčiča
Rebula 2017, Triton Lex 2017 in Chardonnay 2016.